Aktualno
RAJSKO OTROŠTVO – PEKLENSKO MLADOSTNIŠTVO, predavanje o naravni vzgoji otrok in mladostnikov
predavatelj: Viljem Ščuka, šolski zdravnik in terapevt
ponedeljek, 25. november 2013, ob 17. uri, dvorana Kolpern, Fužinska cesta 2, Jesenice
Na brezplačno predavanje, ki ga v ZŠJ – Mladinski center Jesenice organiziramo v sodelovanju z LAS Jesenice in osnovnimi šolami Toneta Čufarja Jesenice, Koroška Bela in Prežihovega Voranca Jesenice, vljudno vabimo starše, stare starše, pedagoge, vzgojitelje, socialne delavce, mladinske delavce in vse druge, ki se pri svojem delu srečujete z otroci in mladostniki.
Živimo v burnih časih hitrega razvoja tehnologije, ki naj bi omogočila ljudem manj naporno življenje, a smo zaradi čedalje večje odvisnosti od tehnologije zanemarili osnovno človeško poslanstvo, ki pomeni odvisnost od lastne pameti in modrosti. Tehnologija nam sicer omogoča boljše bivanjske pogoje, manj fizičnih naporov, daljše življenje, ne more pa zagotoviti njegove kakovosti. Ljudje nismo (naj ne bi bili) več nagonska bitja, ampak nas k dejavnostim in hotenjem usmerjajo čustva. Spodbudo za neko dejavnost sprožijo čustva nelagodja, saj se želi človek že od nekdaj znebiti dolgotrajnega nelagodja. Če nelagodja ni, ni težnje po dejavnosti oz. potrebe po vedno novem prilagajanju na pogoje lastnega organizma in na pogoje okolja.
Če je vzgoja permisivna in dopušča otroku že v zgodnjem otroštvu takojšnjo zadovoljitev določenih potreb ali želja, se bo otrok naučil izsiljevati, saj ne bo vajen potrpežljivosti v stiski. S popuščanjem ne izražamo otrokom ljubezni, ampak jim z razvajanjem vsiljujemo odvisnost od drugih, ko se naučijo priti do zadovoljitve z izsiljevanjem in ustrahovanjem. Širše okolje se takemu vedenju razvajenih otrok upre, mladostniki pa se na zahteve okolja odzovejo z odpori in agresivnostjo, nemalokrat z zlorabo tobaka, drog in alkohola. Takšno vedenje pomeni moteno ravnovesje v biokemičnem dogajanju v možganih in zmanjšano možnost za procese ozaveščenosti. Naravne poti vzgoje so tiste, ki upoštevajo nemoten potek dogajanj v možganih in urijo pri otrocih zmožnosti (kompetence), ki jih spodbujajo k razvoju zdrave osebnosti. Kompetence za osebnostno rast so različne in odvisne od kulture nekega okolja, za šolarje kjerkoli na tem planetu pa bi bilo potrebno uriti vsaj tri: ozaveščenost, pripadnost in učinkovitost. Šolski sistemi se še vedno otepajo teh dolžnosti in šolarjem raje ponujajo znanje kot osebnostno zrelost.