Foto arhiv

Komisija za mlade občine Jesenice

Sestava komisije za mlade
Poročilo 6. sestanka komisije za mlade 09.12.2004
Poročilo 5. sestanka komisije za mlade 27.10.2004
Poročilo 4. sestanka komisije za mlade 12.05.2004
Poročilo 3. sestanka komisije za mlade 10.12.2003
Poročilo 2. sestanka komisije za mlade 08.10.2003
Poročilo 1. sestanka komisije za mlade 15.05.2003

Sestava komisije

Župan občine Jesenice Boris Bregant je v novem mandatu imenoval komisijo za mlade, ki jo sestavljajo:

  1. Pavla Klinar, predsednica, predstavnica LAS in predstavnica šolskih svetovalnih delavcev
  2. Mihael Gluhar, predstavnik mladih do 26. let, član občinskega sveta
  3. Gaber Šorn, predstavnik kluba študentov Jesenice
  4. Jernej Jan, predstavnik dijakov srednjih šol v občini
  5. Nastja Stare, predstavnica učencev osnovnih šol v občini
  6. Branka Stare Ravnik, predstavnica dejavnosti socialnega varstva
  7. Zoran Kramar, predstavnik dejavnosti športa
  8. Vera Pintar, predstavnica dejavnosti kulture
  9. Nevenka Bregar, predstavnica dejavnosti izobraževanja.

09.12.2004: Šesti sestanek komisije za mlade

Dnevni red:

  1. Pregled sklepov skupnega sestanka komisije za mlade in Društva Mladinski center Jesenice
  2. Dogovor o aktivnostih za prehod dejavnosti MCJ iz društva na javni zavod
  3. Poročilo o izvedenih projektih v letu 2004
  4. Obravnava programa dela in projektov MCJ za leto 2005
  5. Problematika dela v MCJ
  6. Razno

Ugotovitve in sklepi:

Ad 1. in 2.
Po pregledu sklepov skupnega sestanka komisije za mlade in Društva Mladinski center Jesenice so prisotni sprejeli nadomestni sklep, da se društvo ne ukine takoj temveč šele po oddaji zadnjega poročila o izvedenih projektih Uradu za Mladino ter po nakazilu še zadnjega dela sredstev iz naslova sklenjene pogodbe o sofinanciranju. Sredstva društva se porabijo v celoti za nakup potrebne opreme. Osnovna sredstva se prenese na zavod za šport OE MCJ. Društvo se predvidoma ukine s 1.3.2004.

Ad 3.
Poročilo o izvedenih projektih v letu 2004 je podala Zvonka Rožič. Izvedene so bile vse načrtovane aktivnosti razen projekta novinarske delavnice ter učenja tujih jezikov. Prisotni so bili enotnega mnenja, da je mladinski center v zadnjem letu naredil velik korak naprej, da je pridobil na kvaliteti, ugledu in zaupanju tako otrok kot tudi njihovih staršev. Zasluga zato gre vodji mladinskega centra Tini Vukan, ki je center vodila do septembra, kot tudi Zvonki Rožič, ki je s svojo predanostjo centru in mladini zapolnjevala vrzel ob kadrovskih spremembah ter uspela obdržati rdečo nit na vseh področjih delovanja centra.
Sklep: Poročilo o izvedenih projektih v letu 2004 se potrdi.

Ad 4.
Zvonka Rožič je predstavila predlog programa dela in projektov za prihodnje leto. Od projektov naj bi izvedli:

  1. Poletna košarkarska liga
  2. Poletne ustvarjalne delavnice
  3. Narcisne jesenice
  4. Projekt most Podmežakla
  5. Projekt most Koroška Bela
  6. Projekt most Hrušica
  7. Projekt most Blejska Dobrava
  8. Projekt most MCJ
  9. Poslikava Jesenic
  10. Poletna nogometna liga
  11. Turnirji
  12. Kam med počitnicami
  13. Učna pomoč
  14. Koncert za mlade
  15. Likovna delavnica
  16. Otvoritev MCJ
  17. Praznični december
  18. Pustno rajanje
  19. Učenje socialnih veščin
  20. Novinarska delavnica
  21. Urejanje spletne strani
  22. Vrtnarska delavnica
  23. Učenje modernih plesov
  24. Izlet v Ljubljano - Festival iger
  25. Računalniške delavnice
  26. Jesenice - mesto različnosti

Vrednost planiranih projektov je 10,5 mio Sit. Obseg posameznih projektov se bo prilagodil razpoložljivim sredstvom.
Sklep: Predlog projektov za leto 2005 se potrdi.

Ad 5.
V zvezi s problematiko delovanja MCJ je bil prisotnim predstavljen nov način organiziranja in delovanja MCJ. S 1.1.2005 prične MCJ delovati kot organizacijska enota pri Zavodu za šport. Zavod je že objavil javni razpis za prosto delovno mesto vodja mladinskega centra, dva delavca naj bi v centru delala preko javnih del. MCJ naj bi se v marcu preselil v izpraznjene prostore Glasbene šole, kjer naj bi svoje prostore dobila tudi druga društva, alternativne skupine in organizacije, ki se ukvarjajo z mladimi.

Ad 6.
Člani komisije so zadolženi, da razmislijo, na kakšen način bi v dejavnost MCJ vključili tudi populacijo mladih od 19 do 26 leta.

27.10.2004: Reorganizacija MCJ

27.10.2004 ob 12. uri je bil na Občini Jesenice skupni sestanek društva in komisije, na katerem je bil obravnavan predlog reorganizacije MCJ.

Sklepi:

  1. Člani društva in komisije za mlade podpirajo predlagano spremembo organiziranosti Mladinskega centra Jesenice v organizacijsko enoto Mladinski center Jesenice pri Zavodu za šport v vseh segmentih. Društvo je skozi razvojne procese s širitvijo svoje raznolike dejavnosti že preraslo okvire delovanja in mejo obvladljivega, zato terja profesionalizacijo. Delo z mladimi in za mlade mora biti organizirano kot stabilna in kontinuirana dejavnost, za kar je najprimernejša in najcenejša oblika delovanja organizacijska enota pri že obstoječem zavodu.
  2. Člani predlagajo, da se organizacija izvede čimprej, s čemer bo omogočeno nemoteno nadaljnje delovanje MCJ (priprava programov za prihodnje leto, prijava na javne razpise, sprejem nove sistemizacije javnega zavoda, razpis delovnega mesta vodja mladinskega centra...)
  3. Po potrditvi nove organiziranosti na občinskem svetu društvo skliče občni zbor društva MCJ, na katerem se predlaga prenehanje delovanja društva.
  4. Vse premoženje in sredstva se po prenehanju društva prenese v OE MCJ pri Zavodu za šport.
  5. S sklepi sestanka se seznani svetnike občinskega sveta občine Jesenice.

12.5.2004: Četrti sestanek komisije za mlade

Dnevni red:

  1. Pregled sklepov 3. sestanka
  2. Poročilo o uresničevanju programa dela
  3. Dogovor o nadaljnjih aktivnostih v zvezi s sprejetim razvojnim programom za področje mladih
  4. Razširitev projekta MOST
  5. Razno

Ugotovitve in sklepi:

Ad 1.
Pavla Klinar je komentirala deseto alineo tretje točke zapisnika 3. sestanka glede trditve, da učitelji ne prijavljajo primerov prisotnosti drog v šolah. Meni namreč, da je prijava zelo zahtevna, zato se je na šolah ne poslužujejo. Imajo pa različne oblike dogovorov in pogovorov s starši in učenci v zvezi s to problematiko.
Po pregledu zapisnika in sklepov so prisotni ugotovili, da so bili sklepi 3. sestanka realizirani, zato so sprejeli sklep:
Zapisnik 3. seje se potrdi, sklepi so bili realizirani.

Ad 2.
Predstavnici MCJ sta pripravili prezentacijo dejavnosti mladinskega centra od ustanovitve dalje s poudarkom na poročilu o uresničevanju programa dela. Predstavitev naj bi izvedli tudi ob obisku predstavnikov Urada za mladino na Jesenicah ter svetnikom na eni od prihodnjih sej občinskega sveta občine Jesenice. Prisotni so poročilo zelo dobro ocenili in sprejeli sklep:
Poročilo o uresničevanju programa dela se potrdi.

Ad 3.
V razpravi o vlogi MCJ ter strategiji za mlade so bile dane naslednje ugotovitve:

  • MCJ je pred ključno točko realizacije strategije za področje mladih.
  • MCJ si mora ustvariti vlogo koordinatorja med institucijami, ki se ukvarjajo z mladimi in se uveljaviti kot povezovalec dejavnosti za mlade.
  • MCJ ima zelo dobre spletne strani, na katerih bi lahko nudil predstavitev informacij za druge institucije.
  • MCJ ne sme postati tekmec drugim.
  • Za posamezna področja dela se morajo oblikovali programski odbori.
  • MCJ naj bi najprej organiziral sestanek z vsemi institucijami, nato naj bi dopolnil mrežo izvajalcev programskih aktivnosti za mlade ter izdelal pregled izpolnjevanja ciljev, določenih s strategijo.
  • Pridobiti je potrebno mlade, da sami predlagajo in oblikujejo programe za mlade. Za pretežni del projektov bi moral center nuditi samo pomoč pri izvedbi, samo organizacijo pa naj bi vodili mladi.
  • Cilj financiranja mladinskih projektov je v tem, da mladi izkoristijo svoje potenciale in ne v tem, da se imajo dobro.
  • Ugotoviti je potrebno interes mladih, mladim je potrebno pomagati, da odkrijejo svoje potenciale.
  • Več poudarka je potrebno dati koordinaciji, dobiti več informacij, več idej.

Glede nadaljnjih aktivnosti v zvezi s veljavno strategijo za področje mladih so bili sprejeti naslednji sklepi:

  1. Društvo MCJ: določi rokovnik vseh potrebnih aktivnosti,
  2. organizira pogovore (individualne oz. skupinske po posameznih dejavnostih) z institucijami, ki se ukvarjajo z mladimi o pripravi skupne informacije in pregleda programske ponudbe, oblikovanju programskih odborov po posameznih dogovorjenih področjih ter o dopolnitvi pregleda programskega pokritja.
  3. Na prvem sklicanem pogovoru sodeluje predstavnik Ragorja.
  4. Vse aktivnosti morajo biti zaključene do konca avgusta.

V zvezi z razpravo o programih za mlade, je bil sprejet naslednji sklep:

  1. Organizirati je potrebno delavnico idej

Ad 4.
Predsednica se je v imenu vseh članov zahvalila županu za knjigo Kam z mularijo. Knjigo ocenjuje kot zelo dobro in koristno za delo z mladimi.

10.12.2003: Tretji sestanek komisije za mlade

Dnevni red:

  1. Pregled sklepov 2. sestanka
  2. Aktivnosti v zvezi z izdelavo strategije za področje dela z mladimi (Stevo Ščavničar)
  3. Obravnava programa dela in projektov MCJ za leto 2004 (Tina Vukan)
  4. Problematika dela v MCJ
  5. Razno

Na predlog predsednice komisije za mlade, ki se seje ni mogla udeležiti, so prisotni sprejeli sklep, da se obravnava točke št. 4 »Problematika dela v MCJ« umakne z dnevnega reda in prestavi na sestanek, ki bo v ponedeljek, 22.12.2003 ob 17. uri v Svetovalnici za mlade (KS Sava).

Ugotovitve in sklepi:

Ad 1.
Po pregledu zapisnika in sklepov so prisotni ugotovili, da so bili sklepi 2. sestanka realizirani, zato so sprejeli sklep:
Zapisnik 2. seje se potrdi, sklepi so bili realizirani.

Ad 2.
Razvojna agencija Zgornje Gorenjske (RAGOR) je prevzela koordinacijo dela in izdelavo strategije za področje dela z mladimi. Direktor agencije je predstavil smernice izdelave strategije, ki bo potekala v več fazah: analize obstoječega stanja, pregleda potreb in ciljev in iz tega izhajajočih ciljnih skupin, analize priložnosti, postavitve vizije iz katerega se bodo izvedli programi ter izdelava predloga strategije. Strategija bo izdelana v 1. tromesečju v letu 2004. Pri izdelavi strategije se pričakuje sodelovanje MCJ, društev in javnih zavodov, ki sodelujejo na področju dela z mladimi, pri pripravi teoretičnega dela pa bo sodeloval tudi Blaž Račič.

Ad 3.
Po kratki predstavitvi program dela in predloga preventivnih projektov za leto 2004 so bile v razpravi, ki je sledila, izpostavljene naslednje dileme:

  • Zaradi velikega obiska MCJ in zaradi večjega obsega dela pri izvajanju projektov nastaja pri delavkah MCJ dilema ali se MCJ bolj usmeri v odprtost ali v izvajanje pripravljenih preventivnih projektov. Nobena institucija do sedaj ni uspela zajeti populacije mladine, ki imajo probleme oz. so v stiski. Center obiskuje cca. 60 mladih na dan, veliko jih ima probleme, nekateri izmed njih nakazujejo nevarnost, da bi zašli v kriminaliteto. Zato se postavlja vprašanje ali delovati s smeri blažitve stisk te populacije ali izvajati preventivne projekte za vso populacijo mladih. Omenjena ugotovitev nakazuje nujnost proučitve možnosti za ustanovitev Dnevnega centra za otroke in mladostnike, ki so ogroženi v osebnostnem razvoju. Dnevni center naj bi se verificiral, vodil pa naj bi ga za to usposobljeni delavci - ustrezen strokovni team (socialni delavci, psihiatri, pedagogi...).
  • Na Jesenicah je ogromno socialnih problemov, vendar MCJ ne sme prevzeti funkcijo socialnega servisa. Vloga centra naj bi bila med drugim, tudi razvijati potenciale mladih s projekti in delavnicami in hkrati razvijanje mladinske kulture.
  • Prav je, da ima MCJ vnaprej določene projekte in program dela, po katerem bo deloval. Programe je potrebno pripraviti za vso mladino, pri čemer se ne smemo izgubljati samo v socialni problematiki. Če MCJ ne bi pripravil kvalitetnih preventivnih projektov in programov, tudi ne bi mogel kandidirati za sredstva po javnih razpisih.
  • MCJ ne more izvajati kurativnih programov in predstavljati podaljšane roke Centra za socialno delo in Svetovalnice za mlade temveč mora izvajati predvsem preventivne programe za celotno populacijo mladih.
  • Center je zaživel, delo je potrebno nadgrajevati in okrepiti, vendar je potrebno gledati na vlogo centra široko, pokrivati tako kulturni kot socialni vidik. V strategiji dela z mladimi bo potrebno definirati tako vsebino kot tudi kadre, prostore in finance.
  • S projekti se usmerja politika organiziranosti MCJ.
  • Potrebno je vzpostaviti bazo prostovoljcev. Pomembna je ugotovitev, da mladi privabijo mlade, zato bi se bilo potrebno povezati Gimnazijo SŠ Jesenice in drugimi šolami oz. institucijami.
  • Za prostovoljce je bilo organizirano strokovno usposabljanje vendar se veliko potencialno dobrih izvajalcev prostovoljnega dela ni udeležilo supervizij, s tistimi, ki so se jih udeležili, pa izvajalke usposabljanja niso bile preveč uspešne.
  • Izmed udeležencev izobraževanja za prostovoljce bo potrebno izbrati najboljše. Za delo z mladimi ni dober čisto vsak.
  • Glede kriminalitetne problematike, predvsem problematike drog, policija dobi premalo podatkov od krajanov in šolskih delavcev, da bi lahko ustrezno ukrepala. Policija ve, da je droga prisotna na šolah, vendar učitelji in drugi ne prijavljajo. MCJ ne bi smel biti center za varstvo otrok. Šole imajo »luknje« v urnikih, zato hodijo v MCJ, lahko pa tudi »špricajo«. Starši na splošno ne vedo, kje se nahajajo otroci, tako v dopoldanskem kot v popoldanskem času. Obstaja problematika vzgoje staršev.
  • Staršem bi bilo potrebno predstaviti projekte. Pri tem pa nastane problem, ker se starši čutijo ogrožene, če jih direktno povabiš. Na splošno se starši slabo odzivajo na kakršnokoli obliko dialoga, kot tudi zanje organizirana posvetovanja, delavnice in ostale dejavnosti informativnega značaja.
  • Predstavniki policije ugotavljajo, da je projekt Most na Hrušici je lepo zastavljen, glede programa pa bi se morali bolj prilagoditi potrebam krajanom oz. jih povprašati kaj oni pričakujejo od tega projekta. Po njegovem mnenju veliko krajanov ne ve, kaj se dogaja, zato nekateri vidijo strahove, kjer jih ni. Problemi z določeno populacijo mladih na Hrušici so bili že prej, vendar so se sedaj večinoma preselili v Dom, ko se projekt Most izvaja. Pravila oz. hišni red naj bo jasno postavljen, mora pa biti tudi izvedljiv. Predlagajo tudi, da bi za začetek fantje in dekleta, ki zahajajo v Dom očistili brežino in s tem nekako pokazali krajanom, da je v njih tudi nekaj dobrega.

Po razpravi sta bila sprejeta naslednja sklepa:

  1. Sprejme se Program dela in projekti MCJ za leto 2004
  2. Proučijo se možnosti za ustanovitev dnevnega centra za otroke in mladostnike, ki so ogroženi v osebnostnem razvoju.

Ad 4.
Na državne razpise za sofinanciranje projektov mladih se lahko prijavijo le nevladne organizacije. Zato je po sklepu komisije pripravljen osnutek »Statuta društva mladinskega centra Jesenice«, s katerim bi člani komisije za mlade ustanovili društvo MCJ. Status MCJ naj bi sicer opredelil dokument Strategija dela z mladimi, vendar v primeru, da bodo razpisi za sofinanciranje objavljeni pred sprejeto strategijo, imamo v rezervi pripravljen akt, s katerim lahko društvo dokaj hitro ustanovimo ter tako izpolnimo pogoje za kandidiranje.

8.10.2003: Drugi sestanek komisije za mlade

Dnevni red:

  1. Pregled sklepov 1. sestanka
  2. Obravnava osnutka programa dela in projektov MCJ za leto 2004
  3. Poročilo o izvedenih projektih
  4. Rezultati ankete med mladimi na temo, kakšne programe in aktivnosti si mladi želijo v prostem času
  5. Analiza števila delujočih mladih v športnih in kulturnih društvih
  6. Aktivnosti v zvezi z izdelavo strategije za področje dela z mladimi
  7. Razno

Ugotovitve in sklepi:

  1. Po pregledu zapisnika in sklepov so prisotni ugotovili, da so bili vsi sklepi 1. sestanka realizirani.
  2. O osnutku programa in projektov MCJ do konca leta in za leto 2004 so bila izražena mnenja, da je program pripravljen zelo obširno in smelo, da pa naj se do prihodnje seje pripravi vse projekte tudi finančno ovrednotene in po smernicah za prijavo na javni razpis. Kakšen od programov se glede na res široko zastavljeno področje lahko tudi izpusti. Ob razpravi o programu je bilo poudarjeno tudi, da je naloga strokovnega delavca v MCJ bolj v organiziranju projektov in manj v izvedbi. Za čim kvalitetnejšo dejavnost bo potrebno pridobiti čimveč mentorjev in prostovoljcev, ki bodo vodili posamezni projekt. Glede kadrovske zasedbe bo občina skušala pridobiti preko javnih del 3 delavce ter 2 študenta Fakultete za socialno delo.
  3. Poročilo o dejavnostih je pripravljeno tako, kot je bilo dogovorjeno na 1. sestanku. Na poročilo prisotni niso imeli pripomb. Vsa dogajanja v MCJ so na ogled tudi na spletnih straneh MCJ.
  4. O izvedeni anketi je poročala Senka Pajič. Rezultati ankete so na ogled tudi na spletnih straneh MCJ.
  5. Analiza delujočih mladih v športnih in kulturnih društvih kaže na to, da je v občini Jesenice skoraj 15% vseh občanov vključenih v kulturno oz. športno društvo ter da jih je polovica mlajših – starih do 26 let. V kulturnih društvih je 31% vseh članov mladih, v športu pa 58%.
  6. Glede aktivnosti za izdelavo strategije za področje mladih so bili poslani vprašalniki vsem društvom in organizacijam, ki se ukvarjajo z mladimi. Odgovore na vprašalnike še niso posredovali vsi vprašani. Le-te bo obiskala strokovna delavka MCJ ter pridobila želene podatke z intervjujem. V izdelavo strategije naj se vključi čim večje število strokovnih delavcev.
  7. Ob razpravi glede statusa MCJ je bilo ugotovljeno, da bi verjetno s finančnega vidika imelo najugodnejši status društvo, ki lahko kandidira tudi za državna in evropska sredstva. Za ustanovitev društva je bilo predlagano, da bi bili lahko ustanovitelji kar vsi člani komisije za mlade. Prednosti in slabosti posameznih možnih oblik delovanja MCJ bodo obdelane tudi v strategiji.
  8. Prihodnji sestanek komisije bo 26.11.2003 ob 15.uri. Na sestanku bomo obravnavali program dela za leto 2004 in strategijo za področje mladih.

15.5.2003: Prvi sestanek komisije za mlade

Ugotovitve:

  • Mladinski center je opravičil svoj obstoj. Z začetimi projekti se nadaljuje, išče se nove programe ter dodatne prostore.
  • Prostovoljce se izredno težko pridobi. Vplivati je potrebno na svoje prijatelje in znance, da bi vzpodbujali tako obliko udejstvovanja.
  • Mladi so vključeni v vrsto športnih in kulturnih društev.
  • Projekti naj bi se dogajali ob šolah, predstavljeni naj bi bili tako staršem, kot mladini.
  • Mladi morajo predvsem sami predlagati programe, ki naj bi se za njih organizirali.
  • Dijaki so zelo obremenjeni s šolskimi obveznostmi, zato jim zmanjkuje časa za prostočasne dejavnosti.
  • O dejavnostih in projektih MCJ ni dovolj informacij.
  • Pripraviti je potrebno konkretne programe in projekte ter strategijo za področje dela z mladimi.

Sklepi:

  1. Komisija bo delovala po naslednjem programu dela:
    • organiziranje dejavnosti Mladinskega centra Jesenice,
    • spremljanje, analiziranje in ocenjevanje delovanja MCJ,
    • sprejem programa dela MCJ in spremljanje uresničevanje le-tega,
    • zagotavljanje strokovnega kadra za izvajanje posameznih projektov,
    • spremljanje porabe sredstev namenjenih za delovanje MCJ in izvajalcev projektov
    • izvajanje projektov, obravnava vprašanj s področja delovanja mladih in
    • izdelava strategije za področje dela z mladimi.
  2. Do septembra se pripravi osnutek programa dela in projektov MCJ.
  3. Izdela se obrazec – poročilo o projektu, iz katerega bodo razvidni vsi podatki (vsebinski, finančni, število udeležencev...). Podatke se posreduje komisiji.
  4. Za izdelavo strategije za področje dela z mladimi se pozove vsa društva in organizacije, ki delajo na področju mladih, da pripravijo svoja stališča, predloge in usmeritve.
  5. Izvede se anketa med mladimi na temo, kakšne programe in aktivnosti si mladi želijo v prostem času.
  6. Pripravi se analiza števila delujočih mladih v športnih in kulturnih društvih.
  7. O delovanju MCJ in projektih je potrebno bolje obveščati mlade. Predlog: Jeseniške novice, oglasne deske po šolah, dopisi npr. učiteljem športne vzgoje za projekte s področja športa itd.
  8. Podobno kot projekt narcise pripraviti tudi druge projekte, ki poudarjajo identiteto Jesenic (npr. hokej).