Foto arhiv

Intervju z Ano Pincolič o alternativnem študiju v tujini

Vedno več mladih se odloča za študij v tujini in Ana Pincolič, sicer doma iz Kostanjevice na Krki, je ena izmed njih. Vendar je Ana ubrala nekoliko drugačno pot - odločila se je za alternativno globalno izobrazbo na DNS - The Necessary Teacher Training College na Danskem, kjer je pridobila pedagoško izobrazbo. Po končanem šolanju je ostala na Danskem, kjer je trenutno zaposlena v promocijski pisarni omenjenega kolidža, vendar z januarjem prične z delom v Afriki, kjer bo poučevala na internacionalni šoli Pemba, v Mozambiku.

Z nami je preko elektronske pošte spregovorila o razlogih za študij v tujini, o prednostih in slabostih življenja izven Slovenije, o alternativnih mednarodnih priložnostih za mlade in o svojih raznolikih izkušnjah.

1. Na začetku svoje študijske poti si se soočila z dvojnim izzivom: s študijem in življenjem v tujini in obenem še z alternativno obliko študija. Kateri dejavniki so vplivali na tvojo odločitev in kako težki so bili prvi koraki na Danskem?

Že od malega sem bila malce samosvoja in radovedna. Mama je zmeraj pravila, da ne vem, kaj bi rada. Hotela sem nekaj drugega, drugačnega. Ko sem slišala o DNS (The Necessary Teacher Training College) programu, sem vedela, da je to to, sploh v tistem obdobju po srednji šoli, ko mi je srce zažvrgolelo, ko je slišalo "tujina, potovanja in poučevanje". Kombinacija, ki jo je DNS ponujal, je bila razburljiva in polna izzivov, za katere sem preprosto morala imeti optimizem in motivacijo.

Seveda so bili prvi koraki težji, kot bi si sploh lahko zamislila. Stran od varnega družinskega zavetja, prijateljev, domačega okolja in slovenske hrane so bile stvari, ki so me na začetku malce skelele v prsih, sedaj pa mi zvenijo že skoraj tuje. Seveda to ne pomeni, da sem pozabila od kod prihajam, to pa nikoli, vendar brez nič ni nič in tudi sama sem to še kako dobro vedela. Obilo občutkov, da je to misija, ki bo prinesla več dobrega kot slabega, je bilo glavno vodilo, da v teh štirih letih nisem prijokala na domači prag.

2. Ali lahko na kratko opišeš, kaj prinaša izobraževanje na DNS - The Necessary Teacher Training Colleg-u? Kako si študij doživljala ti in kaj bi svetovala mladim, ki bi se za ta študij odločili v prihodnje?

DNS ponuja več kot samo izobrazbo. DNS je način življenja. Kombinacija prostovoljstva, potovanj, poučevanja na internacionalni in lokalni ravni, življenja v skupnosti ter poudarek na praksi je nekaj izmed dejavnikov, ki naredijo prizvok DNSja nekaj posebnega. Več si lahko preberete na www.dns-tvind.dk, kjer je poleg vsebine programa tudi ogromno spisanih izkušenj DNS študentov. Zame osebno je bila izmed najbolj fantastičnih izkušenj učiteljska praksa v Angoli (priložena fotografija), kjer je bila moja pozicija več kot samo poučevanje - kjer so bile v ospredju involviranost, lideranca in dajanje vzgleda ter navsezadnje etika in družba.

Kakorkoli že, DNS je bilo obdobje polno izzivov, praktičnih izkušenj, težkih časov, nepozabnih dogodkov in tudi osebnostne rasti. Z DNSom je pogled na svet postal malce bolj holističen in ne tako zaprt, kot sem bila navajena v Sloveniji. Nočem nobenega užaliti, vendar sem z vsako vrnitvijo v Slovenijo doumela, kakšno potrpežljivost sem razvila s sočlovekom, pa naj bo iz Angole, Sirije ali pa Argentine. Nestrpnost je prisotna povsod po svetu, vendar kar sem imela priložnost doživeti doma v Sloveniji, me je razžalostilo. Mogoče se ravno zaradi tega še nisem pripravljena vrniti domov, v Slovenijo, čeprav čutim, da bi rada delila vsa ta spoznanja s širšim krogom ljudi v prihodnosti. Ko enkrat začutiš, da si svetovljanski človek, doumeš, da je jeza do neznanega nekaj, kar je izginilo, kar je tujega. Zavestno ta spoznanja lahko povzročijo pozitivne občutke osvoboditve, veselja in neomejenosti. Ob tem pa polagam nasvet, da je DNS za tiste, ki si upajo ter so iz pravega testa. Za tiste, ki bi radi bili del "drugačnega" načina izobraževanja.

3. Na Danskem živiš že 4,5 let. Katere so po tvojem mnenju prednosti in katere slabosti študija in dela v tujini?

Prednosti vidim predvsem v multikulturnem udejstvovanju in izmenjavi, drugačnem in primerjalnem načinu življenja, pridobivanju mednarodnih izkušenj ter brusenju osebnostne rasti, širjenju in delitvi svojih sposobnosti in izkušenj z ljudmi, ki mogoče prihajajo iz drugačnega bivalnega in kulturnega okolja. Prednost je tudi v izpopolnjevanju jezika (ob tem tudi učenje novih jezikov in treniranje lingvističnih sposobnosti) ter spoznavanju drugačnih sistemov šolanja, življenja, standardov.

Kar se tiče slabosti, jih na profesionalnem levelu ne opazim. Na drugi strani, t. i. čustvenega nivoja, je drugačna zgodba. Domotožje, mrzel veter in začetek od začetka; najti prave prijatelje in ljudi, na katere se lahko nasloniš, zaupaš in se navsezadnje počutiš dobro in sprejet. To je eden izmed razlogov, zaradi katerih dosti ljudi preneha, ker socialno življenje pomeni veliko, sploh nam, Slovencem. V tem smislu se mi zdi, da so naše Slovenske navade vsidrane in jih je precej težko preskočiti. No ja, nekaterim. ;-)

4. Ali imaš namen svoje mednarodne izkušnje uporabiti tudi pri delu v Sloveniji in ali trenutno sploh želiš delati doma? Kakšni so tvoji načrti za prihodnost?

Zaenkrat se še ne bom vrnila v Slovenijo, čutim, da sem še mlada in da moram nadaljevati raziskovanje in pridobivanje novih izkušenj, prijateljstev in povezav. Sicer ne vem, če se bom kdaj zares ustalila, ker ko si enkrat na takšnih petah (petah osebne sreče) te bodo te pete zmeraj srbele. ;-) Vsaj pri meni je tako. A vendar, Slovenija je eden izmed načrtov daljne prihodnosti.

Kar se tiče moje bližnje prihodnosti, se januarja odpravljam za nedoločen čas v Mozambik (moja prijateljica, ki sem jo spoznala v DNSu, mi je povedala o tej unikatni priložnosti), kjer bom poučevala na Internacionalni Šoli v Pembi, ki zaenkrat ne išče samo originalno angleških govorcev, ampak tudi različno govoreče angleške naglase, ki spodbujajo strpnost in državljanstvo sveta brez meja. To bo zopet en preskok v drugačne, bolj stabilne vode, a vendar, v Afriki. Zaenkrat mi je ta pozitivnost všeč ter se je veselim, pa čeprav vem, da bo prinesla ogromno izzivov. Nihče ni rekel, da me ni strah, oh, pa še kako me je strah. A vendar: strah ni nič drugega kot ovira, ki stoji na poti napredka.

5. Kakšne so v primerjavi s Slovenijo življenjske razmere za mlade študente in iskalce prve zaposlitve na Danskem?

Razmere so dosti boljše kot v Sloveniji, a navsezadnje ne briljantne. Kriza je vsepovsod po Evropi, tudi na severu. A vendar je situacija še zmeraj boljša in malce svetlejša kot v Sloveniji.

6. Imaš za konec kakšen nasvet za bodoče študente, ki se odločajo med študijem doma ali v tujini?

Vsak posameznik si naj ustvari svoje prednosti, predvsem pa naj te prednosti predstavljajo željo po uspešnem šolanju, pa naj bo to v domačem ali tujem krogu. Polagam pa na srce, da je svet poln priložnosti in bi bilo škoda ne izkusiti vsaj nekaj drobcev le-teh. Osebno, je tujina ena izmed opcij širjenja obzorij in navsezadnje ugotovitev, kje je mesto, ki prinaša zadovoljstvo. Pa naj bo to na domačem ali tujem ozemlju.

Ana Pincolič,

e-pošta za več informacij, morebitnih vprašanj ali podobno: ana.pincolic1@gmail.com

Vir: Zavod za šport - Mladinski center Jesenice