Foto arhiv

Naš odhod v tabor, oz. pot v Francijo se je začela zelo zaspano, saj smo imeli zbor na glavni železniški postaji v Ljubljani ob enih zjutraj. Že na vlaku smo bili vsi nemirni , saj nismo imeli pojma kakšen teden nas čaka. Izkazalo se je, da tega tedna oz. teh osmih dni res ne bomo pozabili. Pridobili smo nove prijatelje, z nekaterimi še vedno ohranjamo stike, zraven še malo vadili angleščino, spoznavali druge kulture, se učili francosko, ter predvsem ''športali''. Ta teden se je vsekakor izkazal za neverjetnega. Mislim da vsem nam veliko do tega da bi to še enkrat ponovili. Resnično, najbližja beseda tistemu, kar smo doživeli, je absolutno fantastično, pa še ta beseda ne opiše vsega. Sploh se ne da opisat vseh občutkov, od veselja pri spoznavanju ter zabave skozi celoten camp, do žalosti in nezavedanja da je konec ob slovesu. Prepričani ste lahko, da nam bo ta tabor ostal v lepem, najlepšem spominu vse življenje. MCJ-ju, Vladimirju ter francoski ekipi se zares zahvaljujem za to priložnost, da sem lahko doživela nekaj tako neverjetnega.
--- Nika Picelj

V Franciji sem doživel veliko novih, lepih, nepozabnih in zanimivih stvari. Spoznal sem veliko novih prijateljev iz vse Evrope, s katerimi sem še vedno v stikih. Športni tabor je bil naporen in zanimiv. Tu spoznaš, koliko je sploh močna tvoja fizična in psihična sposobnost. Rad bi se zahvalil MCJ-ju, naši in francoski ekipi in vsem, ki so nam omogočili "počitnice" v Franciji, posebna zahvala gre tudi našemu vodniku Vladimirju, kateri nas je hrabro vodil skozi pasti prvega "samostojnega" potovanja v "svet".
--- Luka

Živijo! Sem Simon Smolej, ki me je MCJ izbral za športni tabor v Franciji. Tam smo počeli vse mogoče stvari, kot na primer gledali in občudovali lepe Francozinje, Poljakinje in Italijanke. Ko smo prispeli v Raid Perigord, smo v nekem kampu postavili šotore. Potem smo imeli predstavitev obnašanja v kampu, ki jo je razlagal lastnika kampa. Kmalu po tem smo imeli večerjo, hrana je bila okusna, še posebej solate. In tako smo dočakali prvo noč spanja v šotorih. Naslednji dan smo imeli orientacijski tek 3 km, tudi čez reko smo morali, meni je voda segala do pasu, bilo je zelo zabavno. Neki dan smo morali s kolesom čez vodo. Še isti dan smo morali čez reko po neki mreži, drugače smo še kolesarili, vozili in tekmovali s kanujem, mene so malo bolele roke, plezali po mrežah na visoke skale, skozi katero smo šli po žig, tekli smo in iskali zaklad. Neki dan smo vsega skupaj, mislim da je bila sreda, pretekli, prekolesarili in kanujali 48 km dolgo pot. Imel sem se zelo lepo in seveda sem užival.
--- Simon