Foto arhiv

LITERARNI NATEČAJ - EKOLOŠKI MESEC

REZULTATI:

Zmagovalci EKO literarnega natečaja so:

Zmagovalci prejmejo naslednje nagrade:

• Jure Štojs: knjigo Modrosti novega tisočletja, zbirko pesmi Modre... Marka Arha in vrednostni bon DZS za 5.000,00 SIT
• Tina Šranc in Jernej Kusterle: knjigo Modrosti novega tisočletja, zbirko pesmi Modre... Marka Arha in vrednostni bon DZS za 7.500,00 SIT

Rezultati:

Avtor	Naslov	Št.točk	Kategorija
Jure Štojs	Prijatelj	48	OŠ - pesmi
Tadej Štojs	Moj vrt iz vode in zemlje	47	OŠ - pesmi
Tina Šranc	Slovenija - da ali ne?	50	SŠ+do 29 let - eseji
Jernej Kusterle	Svet vrti se	46	SŠ+do 29 let - pesmi
Petra Lipnik	Za vodo in zemljo	45	SŠ+do 29 let - pesmi
Maja Robič	Varujmo okolje	44	SŠ+do 29 let - pesmi
Valerija Žabret	Voda?	44	SŠ+do 29 let - pesmi
Sabina Tavčar	Voda in zemlja	43	SŠ+do 29 let - pesmi

Ocene - št. točk:

• kategorija OŠ - pesmi
• kategorija SŠ+do 29 let - pesmi
• kategorija SŠ+do 29 let - eseji

Člani komisije:

• 1. za OŠ:
  - Mateja Cuznar, prof.slov.jezika na OŠ Tone Čufar
  - Marija Burnik, prof.slov.jezika na OŠ Tone Čufar
  - Romana Smagin, predstavnica MCJ
• 2. za SŠ+do 29 let
  - Nada Legat, prof.slov.jezika na Gimnaziji Jesenice
  - Marjana Srčič, predstavnica pisateljske stroke
  - Romana Smagin, predstavnica MCJ

Najboljša pesem v kategoriji SŠ+do 29 let

Svet vrti se (Jernej Kusterle)

Zelene doline, modre reke Gorenjske,
kamnite poti vodijo med vinograde Dolenjske.

Ni voda kristalna,
v njej prekrili smo podobo,
podoba realna,
zanjo plačali bomo globo.

Se izvaja kriminal za kriminalom nad naravo,
kje so časi, ko si brez skrbi se ulegel v travo?
Danes izgine ti nasmeh z obraza,
ko zazreš se v Mater,
boleče je, krivi smo.... Pomagaj nam pater!
Plačujemo za grehe,
ni še konec in ne bo!

Zvišujemo si standard,
s plini krijemo nebo.
Smo pozabili,
da mi smo gosti,
slišim zvok piščali;
glas zamrl...
sedaj samo otožen spev še violine na ploščadi.

Mi smo kralji, voditelji, vladarji s pravico veta,
odrasli po telesu, leta pa so psihično nam vzeta.
Toliko denarja gre za dim pepela,
energijo za človeka,
prepozno bo spoznanje,
že sedaj se naš čas izteka.

Mrtva, požgana drevesa
nekdaj bogate pokrajine,
na grmade z življenjem!
Naj odmeva zvok lajne.

Mrtve doline, umazane vode Gorenjske,
s smradom tlakovane poti vodijo med vinograde Dolenjske.

Najboljši esej v kategoriji SŠ+do 29 let

Slovenija - da ali ne? (Tina Šranc)

Ko opevamo lepoto našega planeta Zemlja, velikokrat pozabimo, da je bila Zemlja v preteklosti veliko bolj zelena, lepša, predvsem pa čistejša. Žalostno je dejstvo, da človek, ki se ima za preudarnega gospodarja Zemlje, uničuje naravna okolja, s tem pa tudi redke vrste rastlin in živali. Še bolj zastrašujoče pa je, da s tem krči in zastruplja tudi svoj življenjski prostor.

Da bi našli velik ekološki problem se nam ni treba preveč oddaljiti od Jesenic. Pred nekaj meseci, je v javnost prišla ideja o izgraditvi novega akumulacijskega oz. izravnalnega jezera v sklopu hidroelektrarne Moste. Z odobritvijo tega projekta, bi poplavili kar 40 ha mokrišč, kjer najdemo edinstvene rastline, kot sta Loeselova grezovka in rezika. Uničeni bi bili tudi zelo lepi, a malo znani lehnjakovi pragovi, ki so res vredni ogleda. Bi pa s tem projektom pridobili veliko elektrike in le te ne bi bilo treba drago kupovati pri naših sosedah. Ta projekt je bil v javnosti zelo odmeven, ampak kot se zdi, večine ni dosegel. Res je, da se je nekaj ljudi odzvalo, a temu večina ni posvečala velike pozornosti, kar pa me zelo čudi, saj bi bilo vpliv izravnalnega jezera moč čutiti daleč naokoli, pa tudi nekaj neprecenljive narave bi bilo uničene.

Kot zavedni državljani bi morali odločno nastopiti, proti temu projektu, saj bi z njim uničili velik del naše naravne dediščine. Slovenija se danes še lahko ponaša z nekaj neokrnjenimi deli narave, a po odzivu ljudi, se s tem dejstvom ne bomo mogli več dolgo ponašati. Saj ljudje vse preveč skrbimo le za naše potrebe in nas prihodnost narave, ki nam omogoča življenje, ne skrbi.

Seveda pa obstajajo svetle izjeme, ki si pa vedno večkrat postavljajo vprašanje, kaj storiti, da bi naš planet, še posebej redke in še neokrnjene dele narave, ohranili za naše otroke, vnuke... Pojavlja se več možnosti, a vse temeljijo na naši podpori in sodelovanju. Torej brez samoaktivizacije vsakega posameznika današnje družbe, ne moremo govoriti o procesu ohranjanja naše naravne dediščine. Začeti bi morali z malenkostmi, kot so ne odvržen papirček žvečilnega gumija ali čokolade. Prav tako ne bi smeli odlagati smeti na za to ne namenjenih krajih, ampak le na urejenih smetiščih, kjer se embalaža lahko ponovno predela in je tako spet uporabna.

Veliko ljudi v naši skupnosti ne sodeluje pri ohranjanju čistega okolja z izgovorom, saj sem le en sam. Kaj pa lahko spremenim? Tak odnos je popolnoma zgrešen in napačen. Ravno vsak posameznik lahko spremeni celoto. Našo družbo bi lahko primerjali z mozaikom. Sestavljen je iz majhnih kamenčkov, a če le en kamen manjka ali pa se ne sveti kot ostali, je celoten mozaik grd in nepopoln. Tako je tudi z družbo. Če bi se vsi trudili, bi naša narava ostala lepa, tako pa je obsojena na propad.

V zadnjem času je vedno večji problem tudi onesnaževanje vode. Še malo in vsa podtalnica bo zastrupljena z raznimi pesticidi in umetnimi gojili. Zaskrbljujoča pa je tudi poraba in onesnaževanje vod v industriji. Ljudje tega ne opazimo, če pa že, pa temu ne posvečamo velike pozornosti. Vsi vemo, da brez hrane lahko preživimo tedne in tedne, brez vode pa le nekaj dni. Torej, od kje naša brezbrižnost? Ali res smemo biti tako brezbrižni kot smo bili do sedaj? Odgovor je seveda nikalen. Če bomo še naprej uporabljali toliko umetnih gnojil in pesticidov na območjih s pitno vodo, kaj kmalu ne bomo več mogli piti sveže vode izpod pipe, le še ustekleničeno, kot jo v nekaterih državah že morajo. Slovenija je ena od držav bogatih z čisto, kvalitetno in dobro vodo. Danes imamo to prednost, da vodo lahko pijemo izpod pipe. Potrudimo se, da bodo ta privilegij imeli tudi naši nasledniki. Kaj storiti, za ohranitev pitne vode? Menim, da bi prav tako kot pri čistem okolju, lahko začeli pri posameznikih. Na neki internetni strani sem prebrala, da človek za minimalne potrebe potrebuje 1,5-3 litre vode na dan. Dnevna poraba vode na osebo pa lahko doseže tudi 250-300 ali celo več litrov. Torej dnevno porabimo zelo veliko čiste pitne vode. Res je, da je nekaj te vode porabljene koristno, a za zalivanje vrta, pranje avtomobila in podobne opravke bi lahko pitno vodo nadomestili z že porabljeno in prefiltrirano vodo. Pri tem problemu pa bi se morali ozreti tudi na širšo družbo. Velik porabnik vode je tudi tako imenovana mokra industrija, ki za svoje postopke potrebuje veliko vode. V vseh industrijskih postopkih, bi prav tako kot za zalivanje lahko uporabili prefiltrirano vodo. Torej problem čiste vode bomo rešili le s sodelovanjem posameznikov in industrijskih družb, ki za svoje delovanje potrebujejo veliko vode.

Torej, če hočemo rešiti našo malo lepo Slovenijo, nas čaka še veliko dela. Prvi korak k čistejšemu okolju in bolj gospodarni porabi vode, pa mora storiti vsak posameznik sam. Vsak zase mora presoditi o prioritetah v današnjem življenju in vsak sam mora začeti delovati za čistejšo okolico, šele potem lahko v tem primeru skupaj nastopimo kot družba ljudi, ki jim čisto okolje nekaj pomeni.

Najboljša pesem v kategoriji OŠ

PRIJATELJ (Jure Štojs)

Nad zemljo je voda,
na zemlji je voda,
v zemlji je voda in
pod zemljo je voda.

V zemlji so korenine,
na koreninah so debla,
na deblih so veje,
na vejah so listi, cvetovi in sadje.

V rekah so ribe,
v jezerih žabe,
v morjih delfini in kiti.

Človek po vodi naj s čolnom vesla,
človek ob vodi naj gre bosonog,
cesta asfaltna naj pelje drugam,
in naj se živalim izogne.

Tako človek postane z živalmi prijatelj,
in dolgčas mu ni, ker se vsak dan nekaj zgodi.